Wszelkie teksty, haiku i zdjęcia są własnością autora tego blogu. Kopiowanie bez jego zgody jest zabronione.
Tagi
margin: 120px; height: 50px; height: 50px; }
dogs } { height: 50px; {
RSS
niedziela, 24 października 2010
I jeszcze wieści z Nagoi od organizatorów  the Biodiversity Exemplified in HaikuContest. Moje haiku o synu składającym dłonie w kształt lornetki znalazło się wśród wyróżnionych. Cieszy fakt, że większość nagrodzonych w haiku anglojęzycznym to twórcy z europy wschodniej.

wedge of geese -
my son makes a binoculars
with his hands

klucz dzikich gęsi -
mój syn tworzy z dłoni
lornetkę

klucz dzikich gęsi -
mój syn składa dłonie
w lornetkę

klucz dzikich gęsi -
dłonie mego syna
udają lornetkę

18:45, jacek_jaal
Link Komentarze (4) »
Dzisiaj mam dla Was dwie nowinki z świata haiku, tyczące się mojej twórczości.
 W japońskim
the Mainichi Daily News ukazało się moje haiku o namiętnym pocałunku:



A w osiemnastym Caribbean Kigo Kukai mój wiersz, który pisany był na temat: "festival lights", zajął w głosowaniu drugie miejsce.

autumn festival -
among the candle lanterns
a moth dancing

--Jacek Margolak

11:53, jacek_jaal
Link Dodaj komentarz »
czwartek, 14 października 2010
REZULTATY THE KLOŠTAR IVANIĆ HAIKU CONTEST IN ENGLISH 2010
GRAND PRIX / PRVO MJESTO

her face                   
in my whisky                   
the moon floats               

   
Chen-ou Liu, Canada



SECOND PLACE

Silent night                   
but two sounds -               
Waves on rock and Quaff beer.           

Karthik Rajamani, India


THIRD PLACE SHARED EQUALLY

on the battlefield                   
I find half a button       
slimed with moss        
 
     Patricia Prime, New Zealand

Thick fog -           
both roads disappear        
at the crossroads           
 
Slavko Sedlar, Serbia


storm over           
sweeping my neighbor's leaves   
back to his yard           
 
Sasa Važić, Serbia

HONOURABLE MENTIONS

visit in asylum -           
two turtle doves            
on the sill            
 
Cezar-Florin Ciobîcă, Romania


In the market           
on the  plumes for sale       
the first hoar-frost       
 
Adina Enachescu, Romania

date               
lover look at themselves       
in their sunglasses       

               Željko Funda, Croatia

rains released-           
the sun riding           
bareback           
 
              Darrell Lindsey, USA

after the party           
the tick tock           
of the clock again       
 
Catherine Mair, New Zealand

skylark's trill --           
the postoperative scar        
on her neck           

     Jacek Margolak, Poland

stars appear -            
on field the sowers       
are dinning dew           
          
Victoria Fatu Nalaţiu, Romania

Filling a wheelbarrow       
with the raked leaves -       
a pregnant woman       
                                                                        
Predrag Pešić - Šera, Serbia


lovers dining           
in the open air with       
a slice of the moon       
 
Keith A. Simmonds, Trinidad & Tobago, West Indies

Lonesome tonight -       
through the window the wauling   
of cats in love.           

Frans Terryn, Belgium



CHOICE OF HAIKU

between no mans land       
and the fun fair           
the razor wire fence       

Margaret Beverland, New Zealand


Bringing               
his daughter home        
cherry blossom            
 
Owen Bullock, New Zealand

 rough sea           
the cries of gulls raise       
heavy waves           
 
Ljubomir Dragović, Bosnia and Herzegovina
 
a single star -           
cold rain               
pelts the roof           

Seren Fargo , USA

a grass snake           
escaping into           
my thought of it                               

Anatoly Kudryavitsky, Ireland

Harping on the same string,   
the beggar child beseeches   
a helping hand           

Vasile Moldovan, Romania

autumn odyssey           
a ladybird enters the       
swallows' nest           

Mary O'Keeffe, Ireland

Ripen wheat-           
I pick up a bunch of ears       
for my mother's soul       

Oprica Padeanu, Romania
 
war memorial           
in the trumpets of daffodils   
flea beetles           
     John Parsons, UK

 
Shadow of my pen       
follows my words-       
candle flickers on a rainy night.   

Karthik Rajamani, India
       
Judge:  Marinko Španović, Samobor, Croatia

23:06, jacek_jaal
Link Komentarze (1) »
środa, 13 października 2010
Jesienne wydanie magazynu Simply Haiku jest już dostępne w sieci. W nim dwaj autorzy z Polski. Swoje haiku i haibun prezentuje Rafał Zabratyński, a w dziale poświęconym haidze pięć moich prac wykonanych przy pomocy internetowego narzędzia Harmony. Zapraszam do przejrzenia tego wydania.


09:48, jacek_jaal
Link Komentarze (4) »
poniedziałek, 11 października 2010
W pierwszym październikowym the Asahi Haikuist Network:





10:39, jacek_jaal
Link Komentarze (1) »
czwartek, 07 października 2010
Wyniki Apokalipsa Haiku Contest-
Prezentuje nieco okrojoną treść listu jaki otrzymałem od organizatorów konkursu (całość przekracza dozwoloną ilość znaków ustaloną przez właścicieli serwera, na którym znajduje się blog). W nim nagrodzone i wyróżnione haiku i zestawy haiku. Pierwsze trzy są opatrzone szerokim komentarzem sędziów konkursu. Jak można zauważyć poniżej jurorzy zauważyli również polskie haiku. Na liście znalazły trzy moje wiersze i haiku Krzysztofa Kokota. Gratuluję Krzysztofie, znów miło znaleźć się wraz z tobą na liście wyróżnionych.

Prva nagrada
 

avtokamp:
naš prvi sosed je
polž s hišico

Silva Trstenjak, Hrvaška
 

Že prvo branje se me je dotaknilo: haiku je preprost, učinkuje takoj, vsebinsko je aktualen, literarno odlično izpeljan, poetično ljubek. Situacija, ki jo izpostavlja, je v vseh pogledih moderna, da ne rečem tipična, saj sooča najmanj dve realnosti. Na eni strani je človek s svojo nujo po oddihu od civilizacije, človek, ki hrepeni po mirnem kotičku v kampu, v nekakšnem kvazi naravnem bivanju, kvazi zato, ker kampiranje že dolgo ni več stik z okoljem, čista svoboda ležanja na travi, temveč je podprto s tisoč in eno udobnostjo, tudi mir je v sklopu take destinacije silno vprašljiv, je pa vendarle vsaj navidezen pobeg pred betonsko urbanostjo, odmik od nadzorovane vsakdanjosti in nekakšen azil sodobnega človeka pred samim sabo, na drugi strani pa je polž s hišico, ki 'kampira' od vekomaj in brez kompromisov. Kampiranje v obeh primerih dosledno sledi latinski misli Omnia mea mecum porto (Vse, kar imam, nosim s seboj). Tako preživljanje dopusta konceptualno zadovoljuje sodobnega človeka, ki si svoj svet gradi z materialnimi dobrinami in se obdaja s potrošniško infrastrukturo. Tudi duhovno. Na drugi strani pa 'parkira' polž s hišico, ki celostno sledi latinskemu reku, dosledno do te mere, da pušča za sabo celo slinasto sled, ki je znamenje njegove biti. Polž je, kar je, in je točno tam z najglobljim razlogom, v svoji hišici, na svojem 'kamping placu', človek, ki ga opazi (kdo je koga prej zaznal je seveda popolna skrivnost), pa je tam po sili razmer, po inerciji nekakšne 'turistične' logike, čeprav z enakim namenom kakor polž – oba želita bivati v naravi svobodno, nemara brezbrižno, mirno in brez skrbi. Polž to, če sploh smemo govoriti v takšnih kategorijah, s svojo 'osebnostjo' uspeva sam po sebi, človek pa si tak položaj zakupi, vplača in se zanj racionalno odloči.

V zmagovitem haikuju se torej soočita dve popolnoma isti stvarnosti, polž in človek, ki sta soseda v najbolj primarnem pomenu, ki iščeta isto bivanjsko situacijo (živeti mirno in lepo v svoji hišici brez strahu in nevarnosti), vendar s podčrtano razliko – polž tak svet IMA, človek ga neprestano IŠČE.

Jože Štucin

Druga nagrada

vaška kapelica
k Jezusu
se zateče ježek

Jurij Rustja, Slovenija

Podobno kot prvonagrajeni haiku, tudi drugonagrajeni z besedo naslika 'miniaturo' iz narave (tudi kapelica z Jezusom je svojevrstna miniatura izpod človeških rok), mimobežni trenutek, ki ga marsikdo, ki nima budnega očesa in srca, sploh ne bi zaznal, še manj opazil sočasnosti ježkovega začasnega bivanja ob/v vaški kapelici. Haikuistu je to dano. Avtor haikuja ne pove, zakaj se je ježek zatekel prav tja, kaj ga je ogrozilo: lisica, orel, nevihta, traktor, avtomobil, človeški korak, neznani šum, vonj ... Se je to zgodilo v prebujanju dneva, v spuščanju mraka, v nočni temi? Je bila kapelica le najbližje zatočišče in zato ježkova pot k njej zgolj naključje? Jež se redkokdaj brani tako, da napade sovražnika, raje zbeži, našpiči vse bodice in se zvije sam vase. Je pogosta žrtev cest. Človek usodno ogroža tudi ježevo prehranjevanje in njegov obstoj zaradi vse pogostejše uporabe pesticidov. V Bibliji je zapisano, da »narava stoka pod človekom in hrepeneče čaka na odrešitev«. V tem smislu nas ježek (in haiku) opozarja na varovanje narave.

Ob pisanju te utemeljitve se kar ne morem odreči zapisu svojega letošnjega zimskega doživetja na Obali: zidna kapelica / ob nogah Marije / zaspi golob. Pomirjenost živali ob simbolih človeškega verovanja prevzame človeka tako, da se mir naseli tudi vanj. Žival(-ca) ne razmišlja, ne veruje, ne moli, pač pa instinktivno začuti, kje je varnost in (dobra) energija. Jež naj bi po nekaterih starih izročilih 'izumil' celo ogenj. S stališča kozmične energije 'prane' (prave ali čiste energije) so ježeve bodice kot antene koncentriranja energije in je tako jež podoben ognju, ki z bodicami gleda proti nebu. Prav zaradi tega ima jež pri starih civilizacijah poseben pomen, še zlasti pri Irancih, Egipčanih in Afričanih. V kmečki kulturi je prinašalec sreče, kot tak tudi simbol in 'izumitelj' kmetijstva ter vzdrževalec naravnega ravnovesja. Kot ljubka, prijazna žival se ježek pojavlja v pravljicah, pesmih za otroke, slikanicah ...Tudi Frane Milčinski-Ježek je bil nekakšen 'ježek' v svojem humorno-satiričnem ustvarjanju.

In človek-jež(-ek)? Naježen, občasno zvit v klobčič zaradi zunanjih 'nevarnosti' in svojih lastnih  frustracij, se pogosto brani brez napada in išče pribežališče, kjer naj bi se znova zbral, sestavil samega sebe, ki naj bi mu dalo varnost, zaupanje, ga od-rešilo. Jezus, božji sin, in njegov nauk sta eno od teh zatočišč, tolažnika v danem trenutku in vera v jutrišnji dan. Kapelica z Jezusom pa je v pomenu zatočišča lahko kdorkoli, karkoli, kar pomaga človeku prebroditi stisko, mu povrniti energijo – zavestno ali predvsem intuitivno. Pogled v nebo, sprehod v naravi, prijateljska rama, topla beseda, pogled vase, pogovor s seboj, 'bog' v samem sebi … in nenazadnje tudi zapis haikuja. V haikuju se srečata ježkov 'tu in zdaj' in človeško verovanje od pradavnine. Ključna beseda v njem je »se zateče«. Brez velikih besed je miniaturni haiku v bralčevem doživetju velik in večplasten. V tem je njegova presežnost.

Alenka Zorman
 

Tretja nagrada

na knjižnem sejmu
lepotici podarim
Malega princa

Uroš Beočanin, Slovenija

S tremi preprostimi verzi smo v trenutku sredi knjižnega sejma, vrveža bralcev in sprehajalcev, posebnega vzdušja kulture duhà, kamor prihajajo in zahajajo vsi, ki imajo radi knjige ter vse, kar je z njimi povezano, v središču tega pa je nedvomno ljubezen v svojih neštetih možnih oblikah. Ne vemo, kdo je lepotica, katera ali kakšna ženska, in, ali je Mali princ res knjiga Mali princ, četudi očitno misli njo. Hkrati ravno ta prizor odpre popoln presežek haikuja: skozi tistega, ki knjigo podarja, podarja tudi sebe, želi reči, kako se počuti ob njej, ob njeni lepoti, s čimer ji je napravil izjemen poklon. Lahko bi bila samo prijateljica. Knjiga je most – pot, lok – prehod od enega k drugemu, povezuje na konkreten in hkrati neviden način. Znamenita Saint-Exupéryjeva knjiga je lahko tudi simbol otroške iskrenosti, zasanjanosti, pravljičnega, v vse odprtega sveta. Je povabilo v vesolje vseh možnosti, ob katerem vse zastane in se razpre večno, univerzalno.

Ivan Dobnik

IZBOR OSTALIH HAIKUJEV

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)
 

Ozima pšenica.
Mlad seljak obilazi
drugi put njivu.

Ozimna pšenica.
Mladi kmet drugič
obhodi njivo.

Rajna Begović, Srbija


office meeting the fan blows away my opinions
sestanek v službi ventilator odpihne moja mnenja

Andrea Cecon, Italija

V tvojih očeh
vidim željo po meni
nisem tvoj meni

Aco Ferenc, Slovenija

pomaranča je
izgubila okus ko si
zaprl vrata za sabo

Katja Gorečan, Slovenija

 Pozimi ni rož.
Odkod so torej vrtnice
pred mojim pragom?

Julija Jelušič Južnič, Slovenija

kiss –
it's hard to count freckles
on your nose

poljub –
težko je prešteti pege
na tvojem nosu

Krzysztof Kokot, Poljska

First sip of coffee
Then another one
And another one day …

Prvi požirek kave
nato še en
in še en dan …

Magdalena Ljubomirova Borisova, Bolgarija

v travulji ležeč
skozi vejevje zazrt
pasem ovčice

Tomaž Mahkovic, Slovenija

early evening walk
the sun reddens
with each step

zgodnje večerni sprehod
sonce rdeči
z vsakih korakom

storm cloud –
the timbre of her voice
changing

nevihtni oblak –
barva njenega glasu
se spreminja

insomnia –
I count the fireflies
in my garden

nespečnost –
preštevam kresnice
na svojem vrtu

Jacek Margolak, Poljska

veselje otrok
brez milosti
za sveži sneg

večerno zračenje
menjava
mrčesa

Žiga Oman, Slovenija


bank foyer
swiss cheese plant      roots
in every pot

bančna avla
korenine navadne monstere
v vsakem lončku

John Parsons, Velika Britanija

A mountain house.
Only a step from the eye.
A whole hour walking.

Gorska koča.
Samo korak od oči.
Celo uro hoda.

Aleksandar Prokopiev, Makedonija

no stars tonight
are they in bed
with you?

nocoj ni zvezd
so v postelji
s teboj?

Lanie Shanzyra Rebancos, Filipini

šetnja u jesen –
inje najpre na duši
onda na kosi

jesenski sprehod –
ivje najprej v duši
nato na laseh

Dragan J. Ristić, Srbija

 
Autumn breeze –
slower and slower
children's swing.

Jesenska sapica –
počasneje in počasneje
otroška gugalnica

David Rodriguez, Portugalska

 
eating figs
under the fig tree
I lose my shadow

jem fige
pod figovcem
izgubim svojo senco

Zoe Savina, Grčija

Na kamnu
se doji bršljan.
Sesa čas.

Ida Semenič, Slovenija

poetry reading –
letting the freight train through
to start the verse again

branje poezije –
tovorni vlak spustim mimo
da verz znova začnem

André  Surridge, Nova Zelandija
 
Cvetijo češnje
v lase zataknem cvet
dokler sem lepa.

Bojana Šturm, Slovenija

Someone drew Buddha
on my rime-frosted windscreen –
both of us smiling.

Nekdo je narisal Budo
na moje pomrznjeno vetrobransko steklo –
oba se smejiva.

Day of mourning –
close to the crematorium
shorn sheep grazing.

Dan žalovanja –
v bližini krematorija
ostrižene ovce na paši.

Frans Terryn, Belgija

Prinesli so
ranjene duše.
Vsak je dobil cvet.

Smiljan Trobiš, S
Slovenija


18:39, jacek_jaal
Link Dodaj komentarz »